Odreshenik Kot si napisal, zato me niti ne čudi odklonilen odnos staršev do vsega skupaj. Njim je vse skupaj nepoznano, zaradi česar tudi težko usmerjajo potomstvo.
Najbrž eden izmed problem leži v preobilju iger in njihovi lahki dostopnosti. Polenili smo se do te mere, da se nam iger ne da niti igrati, ker to terja več pozornosti in napora od gledanja strema (ki ob tem nudi občutek virtualnega sprejetja v skupino) 😅 . Včasih je bilo vse to težje dostopno in si bil ob vsaki novi igri nepopisno vesel (primerljivo, kot da bi danes prejel nov računalnik). Priznam, da Martića nisem nikoli spremljal, niti gledal njegovih podvigov, ampak za moje dognanje on ni gejmer temveč zabavljač. Dvomim, da ob igranju sploh uživa.
Je pa tudi res, da ljudi, ki spremljajo tovrstne zadeve, sam ne bi uvrstil med subkulturo igralcev. Zanje to prej predstavlja družabno norma in željo po sprejetosti med sovrstniki, s tem bi povezal tudi fenomen donacij.
Da ne bi kdo narobe razumel, ne pravim, da je bilo včasih bolje, ampak je bilo preprosto drugače. Razvoj svetovnega spleta nosi največ zaslug.
Aha, glede medijskih hiš, 25 let nazaj so bile na sporedu oddaje, kjer so dejansko furali opise iger. Naslova več resnično ne pomnim, morda ga razodene kakšen sivolas uporabnik.
Evo, Jonas v 90′ 🙂